foto: Matija Lukić, Igor Sukur
KALEJDOSKOP 2022
Ljubljana, 22. – 24. junij
Manifestacija ritualnega umetniškega izražanja
Festival Kalejdoskop je namenjen vsem starostnim skupinam, ki živijo sodobno plesno umetnost, ki si želijo izkusiti ples s pomočjo plesnih predstav ali avtentičnega giba, ujetega trenutka ali skozi različne gibalne improvizacije kot so to ponujale plesne delavnice v prvih dveh dneh. Odličen začetek festivala, ki ponuja, da osvobodimo svoja telesa. Ne samo v dvoranah tudi v javnem prostoru.
Železniška postaja kot stičišče prihodov in odhodov je odličen prostor za izhodišča ali ciljne destinacije. Prostor gibalne intervencije VONJ PO SVOBODI, ki ponudi premislek o tem, koliko vsega transportiramo, preden jo začutimo v njeni polnosti. Avtorica projekta Ana Romih in plesalci KUD Qulenium Ljubljana v kostumografiji Urške Medved in ob svetovanju Saše Lončar so v gibalni intervenciji preizkušali meje osebnega in kolektivnega v podhodu železniške postaje. Uglašena performativna telesa na stopnicah so skupaj z mimoidočimi ustvarila stičišče mimobežnih potnikov. Suvereno in prepričljivo. V trenutku, ko uvodne pesmi izzvenijo, ko gibalno ozaveščena telesa mladih plesalcev tvorijo premikajoči utelešeni vlak, ki potuje v železniškem podhodu, se iztrga vprašanje: »A je kdo videl moje misli? Kdo je ukradel moje misli? Mi kdo posodi misli?« Publika za trenutek obstane. Zavzema svoje gledišče, svojo pozicijo, ki se zmeraj znova in znova prilagaja nastopajočim. Vzpostavljamo skupen prostor družbene kompozicije in se počasi transportiramo proti izhodu, ki pa je za marsikoga le ponovni vstop. V tisto znano nekje za mavrico, nekje izza pročelja mestnih vedut, kjer se urbana arhitektura v scenski kulisi stika z nebom in bližnjim nebotičnikom. Tam plešejo mladi plesalci, subtilno in čutno. Svobodno. Blagodejno.
In ker vsaka kolektivnost med drugim tudi žrtvuje posameznika in ker smo vsi povezani s predniki, nam je Mufutau Yusuf v večerni predstavi ÒWE ponudil premislek o vrednotah in arhivih znanj prednikov jurobskega ljudstva. Avtorska predstava je ponudila srečanje tradicionalnosti s sodobnostjo afriških korenin in gibalno čustvenih stanj, ki s pomočjo utelešenega spomina prezentirajo izrazno zgodbo nekega posameznika v družbeno političnih in spominskih arhivih svoje rodne grude.
Drugi festivalski dan so mladi ponovno plesali na plesnih delavnicah. Izobraževalni program so ustvarjali mladi umetniki Aleksandra Arizanović (SRB), Ona Elzbieta Visnevskyite (LIT) in Kristýna Šajtošová (ČEŠ) in Saša Lončar (SLO). Zvečer pred predstavami se je slišalo, kako mladi izmenjujejo svoja mnenja in zadovoljstva. Tudi po predstavi EVOLUCIJA se je slišalo navdušenje. »Ful dobro, « so bila mnenja mlajših in starejših otrok, saj je bila predstava odlična, zanimiva in igriva poslastica za male in velike otroke, tiste večne otroke in tiste, ki zmeraj radi prebudimo notranjega otroka. Oder Festivalne dvorane se je spremenil v cirkuško prizorišče, kjer sta nas s svojimi plesnimi in akrobatskimi vragolijami ter humornim cirkuškim nastopom očarala Mojca Špik in Inan du Swami. Dramski igralec Tadej Pišek, ki se tudi podpisuje pod režijo pa nas je pripovedno peljal skozi sedem milijonov let dolgo pot človeške evolucije. Predstava v produkciji Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih in Kulturnega zavoda Godot je dober primer, kako lahko humorno s cirkuškimi spretnostnimi veščinami navdušujemo občinstvo, hkrati pa poučno izobražujemo najmlajše občinstvo o razvoju človeštva.
Svoj trenutek in zelo močne ovacije ter velik aplavz, pa je doživela avtorica, plesalka in izvajalka predstave Ana Romih. Premiera plesne predstave TRENUTEK nas je z odličnim Aninim konceptom in izvedbo, s pomočjo dovršene dramaturgije Jasmine Založnik potopila v trenutke bivanja. Nastavlja nam ogledalo, kolikokrat se zapletamo v preteklost in prihodnost ter čakamo trenutek, da ga srečamo tukaj in zdaj. Z nepredvidljivim naključjem razpre poskus njegovega ujetja, saj se ta vselej izmakne in hkrati je z njim posameznik nenehno prežet. Avtorica gledalca ponovno nasmeje, a tudi zbode in predrami. Ob tem pa ponovno dokaže, da je mojstrica scenografskega, zvočnega, svetlobnega in seveda izvedbeno-koreografskega dela predstave v svoji polnosti, čistosti in paradoksalnost trenutka samega. Bravo Ana!
Zadnji festivalski dan se je zaključil s produkcijo plesnih skupin Pionirskega doma in KUD Qulenium. GIBOGIB je ponudil edinstvene plesne zgodbe v vsej svoji veličini otroškega in mladinskega plesnega izraza pod mentorskim vodstvom Ane Romih, Urške Medved in Saše Lončar in gostov KID PLESONOGA in SVŠGUGL – Srednja vzgojiteljska šola in umetniška gimnazija Ljubljana. Avtentični plesni izraz, ki veje iz avtorskih solo plesov in kreativnosti skupin, kjer plesalci v skupni homogenih kreacijah ustvarjajo svoje plesne zgodbe. Dragoceno je videti in začutiti plesno družino Qulenium. Povezanost, iskrenost in velika mera hvaležnosti in čarobnosti.
Večerni performativni koncert Oživeti - THE RESURRECT sta ga podpisala koreograf Matej Kejžar ter plesalec Beno Novak, za ritem in zvok pa sta poskrbela Elvis Homan in Boštjan Simon. Dih kot pogoj življenja – evolucija – ples = življenje, pri čemer avtor logiko preobrne, saj v izhodišče postavi humanoida, ki mu enakomerni štiritaktni ritem napaja z življenjsko energijo. Koreografski material razvija iz nevsakdanjih gibalnih-fraz, njihove kombinatorike in spletanja, pri tem pa ponovno potrdi premišljenost strukture, ki zahteva vrhunskega izvajalca, gledalca pa uspe naravnost posrkati, tako zvočno in gibalno.
Letošnji festival Kalejdoskop je potekal v okviru projekta Ustvarjalne Evrope LIBERTY, vstop na vse dogodke pa je bil prost. Kot je uvodoma zapisala vodja festivala Saša Lončar v festivalski programski knjižici »Pustite se zavrteti drobnim, steklenim drobcem kalejdoskopične umetnosti.« Tisti, ki smo bili tam, smo si dovolili in ob tem zelo uživali.
Hvala Kalejdoskop in svobodno naprej!
