Festivalna dvorana je že desetletja sinonim družabnega življenja v Ljubljani, saj je Plečnikova dvorana prav gotovo najlepša plesna dvorana v Sloveniji.
Sprva je bila stavba, poznana tudi kot Baragovo semenišče, ki so jo gradili med leti 1936 in 1941, namenjena nastanitvi semeniščnikov. Postavljena je na območju nekdanjega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu. Štirinadstropna polkrožna stavba (drugi polkrog, ki bi jo sklenil v poln krog, ni bil nikdar dozidan, čeprav ga je Plečnik v načrtu predvidel) je narejena po zgledih rimskega Koloseja in Angelskega gradu. Zaprta polkrožna stavba skriva zanimivo atrijsko dvorišče. Vsako nadstropje na notranji strani stavbe povezuje po vsej dolžini obodni hodnik, ki vodi k posameznim celicam.
Leta 1956 je arhitekt Anton Bitenc osrednji del stavbe preuredil za potrebe Festivalne dvorane. V dvorano vodi monumentalno stopnišče s stebri in okrasnimi skulpturami. Razkošni stebri pa krasijo tudi preddverje in veliko dvorano.
Ni veliko Slovencev, ki še niso bili na prireditvah v Festivalni dvorani. V njej so bile izvedene številne domače in mednarodne plesne prireditve, koncerti, kongresi, modne revije, valete, maturantski plesi, poroke in številne druge prireditve.
Namenjena pa je tudi najširši predstavitvi ustvarjanja otrok in mladih v Ljubljani in širše. V sodelovanju s sorodnimi društvi in institucijami oblikujemo programe, namenjene otrokom, mladim in odraslim na plesnem, glasbenem in gledališkem področju.
