Hokus Pokus: Kje se skriva ustvarjalnost v možganih?
14. festival Hokus Pokus bo tokrat potekal preko spleta.
14. FESTIVAL HOKUS POKUS – tokrat v drugačni obliki
Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus je v svojih začetkih želel predvsem popularizirati znanost. Znanost kot disciplino, ki metodično raziskuje svet in sistematično ureja dokazljiva spoznanja. Zato je program temeljil na naravoslovnih delavnicah različnih znanstvenih ustanov, fakultet, inštitutov, zavodov in društev. Poleg pravih znanstvenikov so se predstavili tudi naravoslovni krožki OŠ iz cele Slovenije. Festival je vsako leto označila nosilna tema in delavnice so bile vsebinsko vezane nanjo.
Od leta 2017 je festival začel širiti svoje vsebine na povezovanje znanosti in umetnosti. Zakaj? Poleg neposrednih rezultatov, ki jih to sodelovanje prinese, so pomembne tudi številne širše družbene in kulturne spremembe ter posledice, ki jih prinaša ta konvergenca. Množično ustvarjanje umetnikov na znanstvenih in tehnoloških področjih prihaja ravno iz splošnega kulturnega in širše družbenega pomena znanosti in tehnologije v zahodnih kulturah danes.
Do povezave umetniškega ustvarjanja in znanstvenega raziskovanja najbolj pogosto pride na dva načina – sferi povezuje posameznik ali skupine ki so sestavljene iz umetnikov in znanstvenikov. Sodobni umetniki, ki delajo v okvirih znanosti in tehnologije morajo za doseg svojega cilja pogosto vpeljevati novosti in izumljati, kar njihovo delo naredi zelo podobno delu znanstvenikov in inženirjev.
Festival je zato poleg znanstvenih delavnic začel predstavljati posamezne umetnike, ki povezujejo znanost in umetnost. S svojimi razstavami in inštalacijami so približali polje delovanja tudi otrokom in mladim, a ne le z razlago. Vsak umetnik je pripravil tudi aktivno delavnico, kjer je apliciral svoje ideje delovanja.
14. festival Hokus Pokus bo raziskoval možgane, vendar ne le kot organ, ki skrbi za mnoštvo procesov v našem telesu. Kje se skriva ustvarjalnost v možganih? Vemo, da so z umetnostjo povezani široki predeli leve in desne poloble ter globokih centrov, v katerih so čustva (limbični sistem), do predelov možganske skorje, kjer se modalnost prepleta z drugo (npr. glasba in barve, beseda in podoba) do čelnega režnja, kjer umetnost dobi svoj zavestni, reflektivni značaj. Prispevek obeh polobel je različen, za ustvarjalnost pa potrebujemo obe.
Z znanstveno - umetniškimi delavnicami za otroke nam bodo ta svet približali Mojca Čampa, Boris Beja in Nina Koželj.
Skozi pogovore z znanstveniki (dr. Sašo Dolenc) in umetniki (Tina Dobrajc) bodo otroci spoznali način razmišljanja ob znanstvenih ali umetniških izzivih.
Izobraževanje učiteljev bo ponudilo vpogled v to, kako znanost približati pedagogom (Zarja Muršič), kako znanost implementirati v umetnost ( Nina Koželj) in kako prakse znanosti in umetnosti uporabiti v pedagoški praksi (Damijan Štefanc, Katja Jeznik).
Znanstveni kviz z Boštjanom Gorencem – Pižamo bo pokazal, kdo v družini je znanstvenik in kdo umetnik.
Na razstavi ulične galerije na Vegovi ulici vam bodo tri ilustratorke (Meta Wraber, Eva Mlinar in Ana Maraž) v mesecu februarju predstavile tri znanstveno kuharske recepte, ki jih je spisala vodja festivala Vesna Tripković.
Vabljeni, da se nam pridružite iz udobja vaše dnevne sobe!