Ustvarjalnost mladih se na ogled postavi vsako pomlad, ko Pionirski dom organizira štiri festivale: filmskega, glasbenega, gledališkega, naravoslovnega.
Program pionirskega doma

Skenirajte z mobitelom ali kliknite

Slikarstvo in risanje

Slikarstvo in risanje

Starost: Od 5 let dalje  Št. ur na teden 90 min   Št. v skupini 8  
Učitelji Iztok Amon, Blaž Vehovar

Preizkusite svojo domišljijo, spomin in prostorsko predstavo tudi z risanjem in slikanjem – tako ideje dobijo pravi pomen. Z risanjem lahko osnovimo svoje ideje in želje, izrazimo svoje misli in prepričanja, kakor tudi nestrinjanje in pomisleke. S sliko ali risbo imamo priložnost in odgovornost  javno spregovoriti na likovni način. V delavnicah Art centra Pionirskega doma poskušamo najti otroku lastno govorico, napredek in razvoj posameznika v smeri razumevanja individualnih razlik pa je neprecenljiva izkušnja za vso družino.

Risanje je opredmetenje otrokove želje. Sleherna delavnica predstavlja zaključeno enoto, kjer otroci skozi lastno doživljanje sveta in prostora izražajo ravno te želje. Ker so skupine manjše, otroku nudimo individualen pristop, da kar najbolje in pristno izrazi samega sebe. Ustvarjalne dejavnosti otrokom pomagajo na poti do samostojnega izražanja, razvoja osebnosti, samozavedanja telesa ter odgovornosti do prostora. Tako črte in barve zaživijo na velikem slikarskem platnu, na likovni miniaturi ali pa gredo čez rob …

div big pic

Dejavnost poteka v ART centeru Pionirskega doma

Art center za otroke in mlade na Komenskega 9 v Ljubljani je prvi tovrstni center v Sloveniji in deluje v okviru Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih. S svojim delovanjem je začel konec leta 2008, kot center za mladinsko in otroško ustvarjalnost na področju kulture in umetnosti. Otroci lahko pri nas ustvarjajo na najrazličnejših področjih. V Art centru potekajo celoletne delavnice kiparstva, slikarstva, grafike za otroke in mlade ter odrasle. Ob samoizražanju imajo tudi priložnost javnega delovanja in izražanja na likovnih razstavah, kar je pomembno za njihov socialni in likovnoustvarjalni razvoj. Cilji se oblikujejo v skupini, kjer se otroci naučijo sodelovanja. Sodelujejo na domačih in mednarodnih natečajih in razpisih. Programi v Art centru so zasnovani inovativno, avtorsko, kot jih oblikujejo pedagogi, eksperimentalno in doživljajsko, tako da spodbujajo otrokov razvoj.

Program:

Spoznali bomo nekaj ključnih obdobij slikarstva, umetnosti, po romantiki, začenši z impresionizmom pa vse do poparta. Seznanili se bomo s tehnikami risanja in slikanja, ki so značilne za določeno obdobje, ter si pogledali ključna imena umetnikov, ki so zaznamovali ta obdobja, smeri, gibanja.

IMPRESIONIZEM, POSTIMPRESIONIZEM ( OD MANETA DO CEZANNA)
Spoznavanje obdobja in načina slikanja. Gre za prvo umetniško gibanje v Evropi (Pariz), obdobje (1874), ki je dosledno pretrgalo vezi z akademizmom. Slikanje enkratnega vtisa izbranega motiva. Bogat kolorit barv, ki se meša šele na platnu. Pastozni nanosi barve s čopičem ali slikarsko lopatico. Dojemanje motiva skozi svetlobo in senco.

SIMBOLIZEM IN SECESIJA (MAURICE DENIS, PIERRE BONNARD, GUSTAVE KLIMT)
Veliki tok naturalizma, ki se zmagoslavno sklene z impresionizmom, predstavlja le del umetnosti minulega stoletja. Poudarek bo na tvorcu gibanja dunajske secesije (1898), slikarju Gustavu Klimtu. Poudarek na dekorju, simbolistični idealizaciji, eleganci ter feminilnosti razkošne čutnosti.

FAUVIZEM IN KUBIZEM (OD HENRIJA MATISSA DO PABLA PICASSA)

Ob koncu 19. Stoletja sta se izoblikovali dve nasprotni umetniški smeri, fauvizem in kubizem. Fauvisti niso nikdar izdelali natančnega programa, ampak so bili zagovorniki izražanja preko čistih barv, slikarski izraz so zaupali barvi, ne oziraje se na vsebino, pomen ali druge okoliščine. Po drugi strani pa so kubisti iskali v geometriji racionalen in konstruktiven red. Spoznali bomo oba tipa, načina slikarstva, ter glavna slikarska imena, ki so predstavljala ti dve smeri znotraj umetnosti.

FUTURIZEM (UMBERTO BOCCIONI, GINO SEVERINI)
Futurizem je pomembna smer, predvsem znotraj italijanskega slikarstva (1909). Tako kot so to počeli futuristi, bomo tudi mi skušali slikati in dojemati svet po njihovih idejah. Iskanje hkratnosti, zaporednosti dejanja, pomnoževanje lika v gibanju, dinamika in opisni učinki.

EKSPRESIONIZEM ( E. LUDWIG KIRCHNER, EGON SCHIELE, JAMES ENSOR, EDVARD MUNCH, EMIL NOLDE, VASILIJ KANDINSKI)

Gre za jasno, hoteno spreminjanje resničnosti. Ekspresionizem se je rodil v Nemčiji, kot kontrast termina impresionizem. Ekspresionizem se porodi iz globokega notranjega upora. Značilne so močne barve, ostre linije in robovi, barva pa ima tudi močan simbolni pomen.

NADREALIZEM (GIORGIO DE CHIRICO, PAUL KLEE, MARC CHAGALL, RENE MAGRITTE, SALVADOR DALI, JOAN MIRO)
Leta 1924 se pojavi prvi nadrealistični manifest. Gre za eno najbolj razširjenih smeri v sodobni umetnosti (film, likovna umetnost, književnost, filozofija). Tipično je prikazovanje nadnaravnega, nedoumljivega in izražanje višje stvarnosti v obliki asociacij. V delih zasledimo humor, elemente presenečenja in nepričakovanih postavitev.

ABSTRAKTNA UMETNOST (VASILIJ KANDINSKI, PIET MONDRIAN, JEAN ARP)

Če je Kandinski ustvaril abstraktne upodobitve iz globoke duševne potrebe, da bi lahko neposredno izrazil notranje občutke, svoj entuziazem, bogato domišljijo, itd., pa je Mondrian v obravnavanju iste teme, drevesa na primer, naslikal njegovo vejnato razraščenost kot preplet geometrično čvrstih potez, dokler ni prišel do podobe, ki ji ne moremo pripisati nikakršnega čustvenega vzgiba, ker je strnjena v izraz racionalnosti. Skratka, - skušali bomo izbran motiv poenostaviti do te mere, da bo zaživel zgolj kot asociacija ali žarišče prostorskega ritma.

INFORMEL (ROBERT RAUSCHENBERG, JACKSON POLLOCK, ANTONIO TAPIES, LUCIO FONTANA, ALBERTO BURRI)
Če je abstraktna umetnost skrajna meja osvoboditve umetnika, pa se je iz nje porodila umetnost informela. Ta umetnost se ni ozirala na resnični svet, ampak se je povsem prepustila barvam, svobodnim formam, instinktivnemu prenašanju znaka. V informelu pripada odločujoča vloga potezi, znaku, udarcu. Značilno je še eksperimentiranje z barvo (gosti nanosi, kapljanje barve) in materiali.

POPART (ROY LICHTENSTEIN, ANDY WARHOL)
Gibanje se je pojavilo v 50. letih v ZDA in Veliki Britaniji. Navdihovalo se je pri simbolih potrošniške družbe in pop kulture. Stripi, oglasi in izdelki množične porabe so imeli pomembno vlogo pri tej umetniški smeri. Ker so za popart pomembni, bomo spoznali pojme kot so kolaž, asemblaž in fotografiji podobne tehnike.

POUDARKI IZ PROGRAMA SLIKANJA in RISANJA za otroke 5+

- RISANJE z ogljem, kredo in radirko (gobico, krpico) na bel, toniran in črn papir
- RISANJE osnovnih oblik - abstrakten/domišljijski kontrast med organskim in geometrijskim
- RISANJE po opazovanju okroglih in oglatih oblik (resničnost podobe) in RISANJE po opazovanju z abstrahiranjem (vidno zgolj kot
izhodišče in navdih)
- SENČENJE oblih in oglatih predmetov
- SLIKANJE s tonskimi vrednostmi črne, bele in sive ter SLIKANJE s tušem - grafični pristop k obravnavi motiva (poln in prazen prostor)
- DIGITALIZACIJA risbe/slike, reprodukcija ter obdelava (digitalna) ali z nadaljnimi materialnimi postopki in reprodukcijo
- RISANJE perspektive (prehod od zvrnjene p., izometrije na linearno p.)
- RISANJE in SLIKANJE ekspresivnega obraza (3/4 profil ter s ptičje ali žabje perspektive)
- SLIKANJE s toplimi in hladnimi barvnimi vrednostmi (obraz) - ekspresionizem in likovne sinestezije
- RISANJE izbrane živali (razdelava na osnovne oblike)
- TLORIS/NARIS/STRANSKI RIS izbrane živali - trojni pogled
- SLIKANJE z nadrealističnimi prvinami - npr. obraz iz sadja, popačene likovne spremenljivke in prvine (velikost, struktura, barva)

Značilnosti programa je razvojna naravnanost, sekundarna pa objektna oz. osredotočanje na artefakt/likovni izdelek, saj je likovna ustvarjalnost opredmetenje otrokove želje, pri tem pa pedagog nudi spodbude, da to čimbolj jasno izrazi. Likovna (in sleherna) otroška ustvarjalnost je torej sredstvo otrokovega razvoja in napredka pri razumevanju bodisi lastnega domišljiskega sveta ali objektnega zunanjega sveta in globine prostora. Med tema ekstremoma nastaja cela paleta zaželjenih prepletanj in popačitev, ki so zanimive še posebej za pogled 'Drugega', ne zgolj samemu sebi namen.
Podobna krivulja vodenih delavnic velja za različne starostne skupine. Sicer pa starostno gledano za programe 5+ do 10+ prehodi krivuljo razvoja od čečkanja, prvih zaključenih oblik, antropomorfnih oblik in glavonožcev, pomensko odprtih oblik, statične in kasneje razgibane človeške figure, abstraktnih motivov, vehementne poteze, natančnega opazovanja in risarskega naštevanja podrobnosti do verodostojne podobotvornosti kot orodja za ponovno sposobnost povratka v domišljijski svet.

~CENIK~

URNIK 2011 / 2012

Skupina Dan Starost Št. ur Učilnica / pedagog
SLSR1 SR
16.00-17.30
5+ 70 Iztok Amon
SLSR2 SR
18.00-19.30
10+ 70 Blaž Vehovar
SLPE1 PE
16.00-17.30
5+ 70 Iztok Amon
SLPE2 PE
18.00-19.30
odrasli/starši 70 Iztok Amon
SLPE3 PE
18.00-19.30
otroci 5+ 70 Blaž Vehovar
SLČE1 ČE
16.00-17.30
8+ 70 Iztok Amon
SLČE2 ČE
18.00-19.30
10+ 70 Blaž Vehovar
Pošlji