Med jeziki, ki danes veljajo za mrtve, so predvsem tisti, katerih kulture oziroma naravni govorci so del preteklosti.
Med jeziki, ki danes veljajo za mrtve, so predvsem tisti, katerih kulture oziroma naravni govorci so del preteklosti. Večina teh jezikov je popolnoma pozabljenih, ali pa se z njihovim razumevanjem ukvarjajo zgolj posamezni zgodovinarji, arheologi in jezikoslovci. Za latinščino pa tega ne moremo trditi. Res je, da velja za mrtev jezik, ker ga nobeno sodobno ljudstvo ne govori več, vendar pa je kljub temu redno v uporabi. Uporabljajo ga zdravniki, pravniki, botaniki in zoologi z njim poimenujejo rastlinske in živalske vrste. Gre torej za jezik, ki je izgubil svojo kulturo, a se je kljub temu ohranil še stoletja po tem – in to je pravzaprav velik dosežek, ki ga marsikateremu drugemu jeziku ne bomo mogli pripisati. Tudi v sodobnem svetu je kar nekaj ogroženih jezikov in slovenščina pravzaprav ravno tako ni daleč.
Zakaj je latinščina tudi danes tako univerzalna?
Latinščina spada med romanske jezike, ker predstavlja podlago za tako veliko besed, pa lahko posamezne besede in fraze marsikdo razume. Samo razumevanje latinščine se marsikomu zdi nenavadno – čeprav seje nikoli niso učili, se jim zdi, da razumejo precej veliko, kajti skozi izobraževanje so se spoznali z mnogimi temeljnimi latinskimi izrazi, nekatere pa so osvojili tudi iz rekov in pregovorov, ki so še danes v uporabi. In kdor razume latinščino, brez težave razume kar nekaj jezikov sodobnega sveta. In z njeno pomočjo ne razumemo zgolj italijanščine, temveč tudi druge romanske jezike, na primer španščino. Latinščina je torej najbolj uporaben in najbolj razumljiv mrtev jezik, ravno zaradi tega pa se ga uči veliko ljudi. Pravzaprav … Če bi dali nakup vse tiste ljudi, ki govorijo latinsko, bi lahko rekli, da gre za še kako živ jezik, saj bi v latinščini komunicirala izjemno število ljudi, ki pa bi prihajali iz najrazličnejših dežel sveta in pripadali različnim narodom. Univerzalnosti tako gotovo ne moremo zanikati.
Komu se priporoča učenje latinskega jezika?
Latinščina je sestavni del študija medicine in prava, zato je latinščina v Ljubljani priljubljena predvsem med dijaki, ki se nameravajo vpisati na katerega od teh dveh študijev. Na tak način se lahko že vnaprej naučijo jezika in imajo tako med samim študijem prednost, ki ni zanemarljiva – nenazadnje sta tako pravo kot medicina znana po tem, da gre za izjemno zahtevna študija, torej je dobro, če si lahko vsaj pri kakšnem študijskem predmetu stvari vsaj malo olajšamo.
Njena uporaba je nujna tudi pri različnih naravoslovnih znanostih, predvsem s področja biologije, pri študiju in delu na področju zgodovine ter seveda umetnostne zgodovine. Ste vedeli, da je bil latinski jezik vse do 18. stoletja jezik, ki se ga je uporabljalo v politiki, pri sklepanju poslov, v diplomaciji? Že takrat so namreč vedeli, da je potreben enoten jezik, s katerim se lahko sporazumevajo prav vsi, pa čeprav gre za jezik, ki je izgubil svojo civilizacijo. Kasneje je vlogo takšnega jezika prevzela francoščina, v sodobnem času pa seveda angleščina.
Latinščina morda nima svojega naroda, kljub temu pa je uraden državni jezik. Kje? V Vatikanu. Latinskega jezika se tako učijo tudi študentje na Teološki fakulteti, in tudi med temi so takšni, ki radi znanje pridobijo že prej. Če je bil latinski jezik nekoč najbolj razširjen in so ga v času Rimskega imperija govorili v Evropi, Aziji in Afriki, je torej danes najbolj skoncentriran v najmanjši državici na svetu.
Latinščina v Ljubljani
Učenje latinščine za tečajnike od majhnih do velikih ponuja v Ljubljani Pionirski dom, kjer se lahko otroci pričnejo latinščine učiti že pri devetih letih. Pri tem dejansko sploh ni pomembno, ali se bodo kasneje odločili za študij, pri katerem jim bo ta prišla prav – bistveno je, da bodo pridobili posluh za mnogo drugih jezikov, ki jih bodo lahko delno razumeli, ne da bi se jih sploh kdaj učili.
Sicer pa tečaj latinščine ne obsega zgolj učenja besed, učenja pravil sklanjanja in druge slovnice. Otroci se naučijo veliko o zgodovini, o antični kulturi, prav tako pa v njej hitro zaznajo korenine naše kulture, med drugim tudi visoke in ljudske umetnosti (na primer ljudskih pregovorov). Vsaj v začetku je poudarek veliko bolj usmerjen v učenje skozi igro in razne zanimivosti, na primer spoznavanje z rimskimi števili, kot pa v učenje pravil, na primer to, kako se sklanja beseda »hortus«.
Hortus … Ste tudi vi takoj razumeli, da gre za vrt, četudi se niste nikoli učili latinščine?
Če vas zanima še več in bi želeli, da bi se vi sami ali vaši otroci naučili tega čudovitega, temeljnega jezika, ne odlašajte. Latinščina v Ljubljani je na voljo, četudi ne pri jezikovnih šolah, ki se usmerjajo v bolj »komercialno zanimive« tečaje. V Pionirskem domu se zavedajo, da je potrebno ohranjati tudi tisto, kar predstavlja temelj Evrope.
Malo za pokušino …
Bi želeli ugotoviti, ali vam latinščina leži? Razmislite o tem, ali prepoznate nekatere znane izreke in pregovore v njihovem originalu. Na primer: »Veni, vidi, vici.« (Prišel, videl, zmagal.) »Carpe diem.« (Izkoristi dan.) »Cogito, ergo sum.« (Mislim, torej sem.) »In vino veritas.« (V vinu je resnica.)
Tel.: 01/234 8 210, 051/302 407; e-mail: jeziki@pionirski-dom.si