Kadar kdo pri naštevanju tujih jezikov, ki jih govori, imeni hrvaški jezik, lahko pričakujemo različne odzive. Pri vseh tistih, ki so rojeni nekje do leta 1980, lahko pričakujemo začudenje. Hrvaški jezik? Saj ga govori in razume vsak! Če ste se rodili in hodili v šolo v času bivše skupne države Jugoslavije, potem je bila srbohrvaščina, ki je združevala dva našim sorodna jezika, nekaj povsem vsakdanjega. Učili ste se je v šoli, jo poslušali na televiziji in radiu, govorili med dopustom na hrvaški obali. Vsi pripadniki mlajših generacij pa niso odraščali v večnarodni državi, zato je zanje hrvaščina tuj jezik kot vsi drugi. Res je, danes je niti ne označujemo več s poimenovanjem srbohrvaščina, saj gre za dva zelo podobna, a kljub temu različna jezika, ki imata vsak svoje besedišče, vsak svoja slovnična pravila – za srbščino je gotovo najbolj znano »piši, kot govoriš«; ter seveda vsak svojo pisavo (hrvaški latinico in srbski cirilico).
Marsikdo, ki se je učil srbohrvaščine, hitro spozna, da njegovo znanje sicer zadostuje za komunikacijo med dopustom na hrvaškem, saj nam naši južni sosedje ne zamerijo drobnih napak, na primer te, da si naročimo »kafo«, namesto »kave«. Če želimo hrvaščino uporabljati pravilno in se soočimo z zahtevo po znanju hrvaškega jezika na primer na razpisu za zaposlitev, pa je vendarle potrebno poznati sodoben, samostojen jezik, kajti pri poslovnem komuniciranju so takšne napake nesprejemljive.
Hrvaščina je torej tuj, samostojen jezik, katerega znanje je lahko velika prednost, saj gre za jezik sosednje države, torej je enako pomemben kot nemščina, italijanščina ali madžarščina.
Učenje hrvaščine v zgodnjem obdobju
Otroci se danes lahko odločijo za učenje hrvaškega jezika v osnovni šoli, kjer se jim ta pogosto ponudi kot izbirni predmet, sicer pa je hrvaščina v Ljubljani na voljo tudi v obliki tečajev, ki jih organizira Pionirski dom. Tam se lahko otroci pričnejo spoznavati z novim jezikom pri starosti osmih let, na voljo pa so tudi skupine za višje starosti in tudi za odrasle, torej tako za popolne začetnike kot tudi tiste, ki osnove jezika že poznajo. Če bi radi hrvaščino dodali tudi k svojim znanjem, potem izkoristite priložnost. Jezik naših sosedov vam bo gotovo prišel v življenju še kako prav.
Kadar se otroci odločijo za učenje hrvaškega jezika, sev sklopu tečaja posvetimo tud spoznavanju dežele in njenih lepot, kulture in zgodovine. Kljub temu, da je Hrvaška mlada država, se namreč lahko pohvali z bogato zgodovino, kajti obalna področja in otoki so bili poseljeni že v času antičnih kultur, plovba po Jadranskem morju pa je bila izjemno pomembna za trgovino. Poleg osvajanje osnovnih besed in fraz se tako otroci hitro spoznajo tudi z zanimivostmi kot je amfiteater v Pulju, prav tako pa tudi z naravnimi znamenitostmi kot so Plitvička jezera in z bolj sodobnimi dejstvi – na primer s tem, da po Zagrebu vozijo modri Tramvaji, da se v Dubrovniku pogosto snemajo znani filmi in nadaljevanke, da so psi pasme dalmatinec dobili ime po Dalmaciji, da iz hrvaške izvira tudi kravata, pa da je zagrebška rezina zelo podobna naši blejski rezini.
Zakaj bi se odločili za učenje hrvaščine?
Otroci so najbolj veseli, da znajo hrvaško, ker to zanje pomeni lažje sporazumevanje v poletnem času, ko se družina odpravi na hrvaško obalo na letni dopust. Ker poznajo jezik, gredo lahko sami po sladoled, sami v pekarno po kruh, razumejo napise ob vrtiljakih, domačine lahko povprašajo za pravo pot in prodajalce na stojnicah po ceni. Tudi prijateljstva je na morju enostavneje sklepati, če govoriš hrvaško – z otroci domačinov jim ne bo treba več govoriti angleško!
Razlog, da je hrvaščina v Ljubljani priljubljena tudi med nekoliko večjimi, torej med srednješolci, študenti in odraslimi, pa je seveda v zaposlitvenih in poslovnih priložnostih. Hrvaščina je danes pogosta zahteva v diplomaciji, prav tako pa tudi v vseh podjetjih, ki sodelujejo s Hrvaško. Tako na primer neko farmacevtsko predstavništvo v Sloveniji pokriva tudi potrebe Hrvaške in tako skrbi za trženje ter tržno komuniciranje v obeh državah, ali pa na primer tuje živilsko podjetje iz predstavništva na Hrvaškem pokriva tudi potrebe Slovenije (tak primer je otrokom zelo dobro znano podjetje Ferrero).
Znanje hrvaščine je pomembno tudi za vse druge, ki želijo pokukati preko meja naše države in se uveljaviti tudi pri sosedih, na primer športnike in umetnike. Tako kot Slovenci cenimo Ivico Kostelića, hrvaškega smučarja, ki v intervjujih za naše medije govoril slovensko, so tudi Hrvatje dobro sprejeli Tino Maze, ki je v intervjujih za njihove medije govorila hrvaško.
In kdo še lahko izkoristi znanje hrvaškega jezika? Glede na to, da je Hrvaška postala tudi turistična velesila, saj so lepoto njenih obalnih mest in tisočerih otokov poleg nas odkrili tudi drugi narodi, je hrvaški jezik gotovo odličen za vse, ki delajo ali želijo delati v turizmu.
Hrvaščina v Ljubljani?
Marsikatera jezikovna šola ne ponuja učenja hrvaščine, saj se ji ne zdi, da bi šlo za »pomemben« jezik, v Pionirskem domu pa je ta prav zato, ker gre dejansko za jezik naše sosede, na voljo. Tudi jezik je lahko v pomoč, da se odnosi med sosedi izboljšajo …
Tel.: 01/234 8 210, 051/302 407; e-mail: jeziki@pionirski-dom.si